24. aprila sva se v zgodnjih urah pripeljala v Livorno in le tale napis nama je nakazoval kam se morava postaviti v vrsto...
saj smo kasneje odpluli na Korziko ...
počasi se je druščina zbirala, klepetala...
potem je prišla ta ista gospa kot lani in je pregledala karte in limala nalepke
tudi ti gredo tudi v Bastijo, vendar ne bodo peljali nas...
ker mi imamo radi pisane ladje...
pogled z ladje na Livorno
na gospode bajkarje...
na dremajočo familijo Cindro...
čez dobre 4 ure...
smo zagledali Bastijo...
nato se je pripeljal pristaniški "pilot"
in gospodje so s špagicami privezali lado...
iz katere smo se usuli potniki, kamionisti, avtomobilisti...
takoj smo šli na "delo", cilj Serra di Pignu nad Bastijo
tule nasproti smo parkirali...
bilo je kar nekaj teh opojnih zvonov...
ampak mi smo se raje bajkarsko opravili....
se fotknili...
in odbrcali v breg
nad Bastijo
pogled na drugi stran hriba, Desert des Agriates, kjer smo bajkali lani
jst in "česen"
prva singla in Zocy
in pogled na Bastijo
vršni del je bil kar suh in bajkabilen
ampak potem so nas začeli spremljati potoki, potočki, sprane single...
po turi, precej pozno, smo hitro spokali stvari in se odpeljali v Corte, ampak tam so bili kampi že zaklenjeni...
razen tega globoko v dolini - soteski Restonica
jutranji pogled je bil zelo lep
romantičen...
Corte
in začetek druge ture na (pravzaprav pod) Monte Tombone
en počitek...
ponovno "česen", tokrat cvetoč
tole drevo pa hoče vzbujati pozornost, kajne?
kar nekaj singel se nam je ponujalo...
kar poglejte kako fantje žvečijo poživilo - ingver
pogled na Tralonco
tihožitje v Tralonci
smo uživali ob korziškem piru iz krompirja....
domačini se niso dali motiti...
sledil je čudovit spust iz Santa Marie...
...
po obronkih Monte Tamboneja
in nato vse do....
...doline
Corte, kamp Alivetu, naš nekajdnevni dom
3. tura - od jezera Calacuccia na Pascio
to je pravzaprav jez
ta pravi most sameva in propada daleč spodaj
skupinska za začetek
in nato strumno v klanec...
po zelo prijetni
in enakomerno strmi potki
spremljali so nas domače-divji pujsi
vmes je AndrejaT. malo pošofirala...
in hitro smo pridobivali na višini
klepetali in občudovali...
okolico
na sedlu Bocca a Croce, 1600 m
tam smo se razdelili, eni so šli po pešpoti...
nazaj proti jezeru..
štirje pa smo šli preko hriba in nato po soteski Tivignana do Cort
po sprva strmem spustu, komaj kakih 40 % bajkabilnem, nato pa po pretežno nebajkabilni ravnici smo prispeli
do reke Tivignano...
mi smo rekli - če je peš 3 ure in pol, bomo mi v dveh urah tam (v resnici pa smo rabili okoli 4 ure )
soteska, v ozadju koča la Sega
prva polovica je bila zelo lepa
vozili smo po občasno gladki singli, ki se je kar pogosto...
spremenila v nesramno strme in kamnite vzpone
drugi del pa je bil kamnit,
večkrat narobe obrnjen kot prav
skoraj take skale kot v Les Calancehes
ob sončnem zahodu smo (končno) zaključili turo
4. dan - dan ko smo se selili
in si ob poti proti Bastelici ogledali slap Cascade du Voile de la Mariee
ena dvojinska
ena skupinska
ena še bolj skupinska
in potem še ena solo slika
ob poti so nas spremljali...
pujsi, seveda
Bastelica
brez besed...
tudi očija je treba nahraniti
mamica pa je itak že sita
večina je šla naprej
trije smo pa naredili eno kratko "živinorejsko" turco
ob poti so nas vsepovsod spremljali (smrdeči) pujsi
velika razvejana drevesa
skupinska na najvišji točki - Tinoso
in potem spust
proti potoku Prunelli
spodnji del je bil na zelo zanimiv način...
od zgoraj...
in od spodaj poraščen z mahom
na srečo je bil most čez potoček
na drugi strani pa so se pasle krave in konji
kamp Campitello pri Proprianu
je bil naš dom do konca počitnic
5. turca
najprej po asfaltu...
AndrejeT. ni bilo, zato pa je imel tale pesek zvonček okrog vratu
počitek...
od Pitroselle dalje pa čudovita singla...
na trasi Mare e Monti Sud
hlajenje...
pa smo prišli do morja...
Plague de Cupabia
na singli, ki ni bajkabilna navzgor in je ožja od 1 m, je znak, da se ne sme voziti z avti!
6. turca - Plateau du Coscione
štart v Quenzi
od koder smo po asfaltu odbrcali v višave
celo pot so nas spremljale granitne skulpture
tale se mi je zdela kot prevrnjena skodela s pokrovom
v ozadju so take špičke kot v Dolomitih
za vzorec snega
na vrhu je center za tek na smučeh, ki ni bil nikoli končan
visokogorska močvirja
Zocy v elementu
fascinantna pokrajina
lunatična pokrajina?
le kam nas pelje tale tabla?
sledil je dolg povratek po asfaltu
ki smo ga ob sončnem zahodu splaknili s pirom
adijo Quenza!
zajtrk v Campitellu
7. turca
Olmeto
in nato po trasi Mare e Monti Sud pod Monte Barbatom nazaj do morja
so naredili štenge, da ni bilo treba plezat preko ograje
tudi tu so bajkabilnim odsekom...
sledili nebajkabilni
zmagovalci zadnjega dneva
Zocy ne more iz svoje kože - vsako leto izvede levji skok v morje
po našem opdhodu je kamp ostal čisto prazen...
Bastia, v vrsti za trajekt
tudi tile Kranjčani znajo uživati
katera je lepša?
mi smo izbrali Moby
na palubi...
pa pa Korzika
prišel je "pilota"
in nas odpeljal nazaj...
do pomola v Livornu.
